Princ Alfred pride v berlinski grad Bernau in na vhodnem portalu prebere zapis: “Jaz nosim križ in trpljenje. Kdor ga ne nosi, bo izbrisan z zemlje.”
Po naročilu princa služabnik začne z odstranjevanjem tega zapisa. V istem hipu prijezdi drugi z novico, da se je prinčeva žena utopila v bližnjem ribniku. Princ prepozna resničnost vsebine zapisa in prekliče prvotno naročilo. Na oboku je ponovno pisalo v pomnik rodovom: “Jaz nosim križ in trpljenje”.
Koliko neodrešenih križev je okoli nas? Kolikokrat se jezimo nad usodo in trpljenjem. Levi razbojnik je bil tako blizu, a neodrešen … Desni razbojnik pa išče navezo z Jezusom in tako doživi obljubo odrešenja ter postave ˗ prvi svetnik. Jezus, z razpetimi in pribitimi rokami objema človeštvo za vse večne čase. On bo povezal vse, ki bodo verovali vanj.
Križ križa naše načrte in prinese Božje. Križ dobi svoj smisel v vstajenju. Zgodilo se je ponoči, brez prič. Verjamem, da bi tudi mi želeli, da bi se zgodilo čez dan … Da bi svet spoznal svoj greh …
Bog bistvene vsebine podari v tišini, brez prič … Ne želi, da bi bilo vstajenje kazen za greh, temveč velik dogodek upanja za grešnike. Največji dogodki se dogajajo v tišini; nikoli spektakularno. V tem je naša poklicanost, da opazuješ, strmiš, padeš na kolena in se zahvaljuješ.
