SIMBOLI

  • Kesanje in odveza
  • Vijolična štola
  • Rešetka (spovednica)
  • Dvignjena roka

KESANJE IN ODVEZA
Z molitvijo kesanja priznavamo svojo majhnost in svoj greh pred našim nebeškim Očetom. Vendar pa ne želimo, da bi naš odnos z Bogom ostal ranjen, ampak sklenemo poboljšanje in si želimo, da bi se ob pomoči Božje milosti ta odnos ne le obnovil, ampak tudi poglobil. Kesanju sledi odveza, ki jo moli duhovnik v moči svojega posvečenja in po službi Cerkve. Bogato besedilo molitve oznanja, da spokornikova sprava z Bogom Očetom, Sinom, Svetim Duhom in Cerkvijo izhaja iz Očetovega usmiljenja in Kristusove velikonočne skrivnosti.

VIJOLIČNA ŠTOLA
Štola je simbol Gospodovega jarma in svetih dolžnosti, ki jih duhovniki sprejemajo s posvečenjem. Je znamenje, da ima tisti, ki jo nosi, pravico in dolžnost deliti svete skrivnosti (zakramenti in zakramentali). Vijolična barva štole, ki jo uporabljamo pri zakramentu svete pokore simbolizira spokornost, zavedanje lastne grešnosti in pripravljenost na kesanje in poboljšanje.

REŠETKA (SPOVEDNICA)
Spovednica je prostor osebne spovedi, prostor osebnega srečanja z usmiljenim in pravičnim Bogom, kjer priznamo in se pokesamo lastnih grehov in napak, ki so zaznamovale naše vsakdanje življenje. »Rešetka«, ki ločuje spovednika in spovedanca lahko simbolizira greh, ki ločuje kristjana od Boga.

DVIGNJENA ROKA
Dvignjena roka duhovnika, ko ta spovedancu podeljuje odvezo, prav tako na nek način simbolizira epiklezo, klicanje Svetega Duha nad spovedanca, da bi prejel odpuščanje grehov in potrebne milosti za poboljšanje, ki jih je sklenil pri kesanju.

 

VSEBINA

Zakrament pokore in sprave poznamo preko več različnih poimenovanj:

1423 Imenuje se zakrament spreobrnjenja, ker zakramentalno uresničuje Jezusov klic k spreobrnjenju (prim. Mr 1,15), dejanje vrnitve k Očetu (prim. Lk 15,18), od katerega se je človek oddaljil z grehom.

Kristjan v svojem zemeljskem življenju naleti na marsikatere ponudbe, ki pa niso vse v skladu z Božjo voljo. Trenutna težka situacija ali osebna stiska botruje temu, da se odločimo napak in skrenemo na stranpoti. Spoved nam omogoči, da se spreobrnemo, to je obrnemo nazaj na pravo pot odrešenja.

Imenuje se zakrament pokore, ker posvečuje osebno in cerkvenosteno naravnanost spreobrnjenja, kesanja in zadoščevanja kristjana-grešnika.

Pokora ni kazen za storjene grehe. Bog nam odpušča, ne kaznuje. Kaznujejo nas same posledice grešnih dejanj. Pokora je zadoščevanje za žalitve. Pokora je zunanje znamenje notranjega obžalovanja.

1424 Imenuje se zakrament spovedi, ker je priznanje, izpoved grehov pred duhovnikom bistvena prvina tega zakramenta. V globokem pomenu je ta zakrament tudi “izpoved” v pomenu hvaležnega priznavanja in hvaljenja božje svetosti in božjega usmiljenja do grešnega človeka.

 

Kaj je potrebno za prejem zakramenta pokore in sprave?

Dokler ni priznanja, ni odpuščanja. Dokler si človek ne prizna, da ga je polomil, ne more napredovati. Priznanje pomeni odstranitev tančice greha, ki zakriva naše oči, da ne vidimo, kako delamo narobe. Bogu izpovemo svoje napake, grehe in spodrsljaje, ker vemo, da nam lahko samo On odpusti in nam pomaga pri nadaljnjem življenju.

Imenuje se zakrament odpuščanja, ker Bog z zakramentalno duhovnikovo odvezo podeljuje spokorniku “odpuščanje in mir.

Bog nam odpušča, to pomeni, da se tistega, kar smo naredili narobe, ne spominja več. Bog naše žalitve od-pusti izpred svojega obličja. Če se mi spominjamo svojih preteklih dejanj, to ne pomeni, da se jih spominja Bog. Naš spomin ohranja neprijetne spomine zato, da jih ne bi več ponavljali. Edinole iskrena pokora lahko ozdravi tudi spomin.

Imenuje se zakrament sprave, ker podeljuje grešniku ljubezen Boga, ki daje spravo: “Spravite se z Bogom” (2 Kor 5,20). Kdor živi iz usmiljenja božje ljubezni, je pripravljen odgovoriti na Gospodov klic: “Pojdi in se prej spravi z bratom” (Mt 5,24).

Nazadnje je to poimenovano kot zakrament sprave. Ko kristjan naredi greh, se ne prekrši samo zoper Boga, temveč zoper celotno cerkveno skupnost, kajti greh pomeni, da ni držal obljube, ki jo je dal pri krstu. Noben greh ni individualen greh. Tudi če ga naredimo na skrivnem, da res nihče ne ve zanj, ostanejo posledice, ki prizadenejo župnijsko skupnost, skupnost bližnjih, s katerimi živimo. Spoved je tako dogodek ponovnega sožitja z Bogom in bližnjim.

 

Tri dejanja pokore in sprave

Zakrament pokore sestoji iz celote treh dejanj, ki jih stori spokornik, in iz spovednikove odveze. Spokornikova dejanja so: kesanje, spoved ali razkritje grehov duhovniku in sklep (namen), da se poboljša in opravi dela zadoščenja.