POLETJE – ČAS ZA DUŠO

Poletje ima svoj ritem in svoj jezik. Ne govori na glas, ne sili, ne prepričuje. Končno si priznamo: ni treba vedno hiteti. Počasi, počasi. Kot valovi, ki ne hitijo nikamor, a vedno pridejo do obale. Tudi mi lahko kdaj stopimo iz vsakdanjega ritma … kavo pijemo malo počasneje, poslušamo tišino in sebe v njej.

Poletje ni premor od duhovnosti. Bog ne potrebuje naše nenehne aktivnosti. Tudi On kdaj samo sedi ob nas in se veseli, da smo  ončno spet skupaj. Morda ti poletje govori več, kot si misliš, zato poslušaj srce.  Poletno jutro. Sonce je še blago, zrak svež, ptice pa že imajo svoj koncert. Natočiš si kavo in v naročju odpreš knjigo. Ne bereš je vsak dan, a poleti – takrat si vzameš čas. Nekaj strani, nekaj misli, nekaj tihih vdihov. Za dušo, si rečeš sam pri sebi. V rastlinjaku raste paradižnik, malo solate, nekaj zelišč. Nič velikega, a dovolj, da se počutiš koristnega, in dovolj, da se naučiš potrpežljivosti. Ni vse takoj, tudi paradižnik mora dozoreti, si rečeš.

Mimo pride mlada mamica s tremi otroki. Utrujena. »Bi šli na počitnice, pa ne vemo, ali si lahko privoščimo, pa še vreme ni najboljše...« Poslušaš in z nasmehom in rečeš: »Zadnjič je neka župljanka rekla: Včasih so bile naše počitnice samo to, da smo šli na travnik in jedli kruh z maslom, a smo se imeli radi. Veš, otrok si ne bo zapomnil, kam ste šli, ampak ali si imela čas zanj.« Mlada mamica obmolkne. Otroci medtem nabirajo jagode ob rastlinjaku. Sredi pogovora prejmejo še povabilo: »Pridite v hišo. Imamo še meto z limonado, pa še senca je.«

Tisti večer smo bili vsak v svojem domu, pod zvezdami. Nikamor nismo šli, a čutili smo, da naše srce potuje daleč. Nekam, kjer je človek hvaležen za preproste stvari. Za večer, za jutro, za mir, za nasmeh, za tišino. Za Boga, ki je blizu – posebno takrat, kadar ne hitimo.

Dragi župljani, naj vam bo letošnje poletje prav to: čas, ko ničesar ne pričakujete, pa veliko prejmete. Čas, ko vas Bog najde – na terasi, na balkonu, pod hruško, na sprehodu, ob kavici, med smehom z vnuki ali v tihem lepem večeru.
Ne iščite popolnih dni. Iščite prisotnost in v njej – Božji dotik.