Veroučna šola

Župnija smo ljudje, v njej vsi čutimo, živimo in prinašamo del sebe. Župnija je skupaj s starši tudi kraj vzgoje in izobraževanja, druženja in prijateljevanja. Da bi bili vsi skupaj kar najboljši in veseli kristjani – Božji prijatelji, to poskušamo odkrivati in utrjevati v veročni šoli.

Našo veroučno šolo začnejo obiskovati otroci v mali šoli – predšolski otroci med 4. in 5. letom starosti. Tako jim skušajo starši s katehetom zelo zgodaj utrditi prve korake z Jezusom.

Vpis v prvi razred devetletke zaznamuje tudi reden vpis in vstop v veroučno šolo.

V prvih dveh letih se v veroučni šoli pripravijo otroci na prejem zakramenta sv. spovedi in sv. evharistije €“ prvega svetega obhajila.

Veroučenci in kateheti se trudimo, da bi poglobili svoje versko znanje pri rednih veroučnih urah. Da bi nam bilo bližje tudi liturgično sodelovanje, občasno aktivneje sooblikujemo nedeljske svete maše. Posebej dejavni so naši birmanci s svojimi animatorji, ki se zadnji dve leti veroučne šole pripravljajo na prejem zakramenta sv. birme.

Povprečno je v posameznem razredu 20. veroučencev.

V NOVEM PASTORALNEM LETU NAJ NAS SPREMLJAJO ANGELI

Po starem izročilu se prva nedelja v pastoralnem letu imenuje tudi »angelska nedelja«. Kako lepo! Ko je izvoljeno ljudstvo potovalo proti obljubljeni deželi ga je po poti spremljal angel Gospodov: »Glej, angela pošljem pred teboj, da te obvaruje na poti in te pripelje v kraj, ki sem ga pripravil« (2 Mz 23,20). Naj tudi v pastoralnem letu, ki je pred nami, Gospod pošlje svoje angele vsem učiteljem, katehetom, duhovnikom, staršem …, da bodo varovali in usmerjali na prava pota.

Naj ob angelski nedelji ob začetku pastoralnega leta izpostavim le dve konkretni misli. Prva je vzeta iz spisov svetega Bernarda, ki pravi: »Pazi nase! Kajti na vseh tvojih potih stojijo ob strani angeli, kakor jim je bilo ukazano. V vsakem prenočišču, v vsakem kotičku, imej spoštovanje pred svojim angelom! Kako neki bi si v njegovi navzočnosti upal storiti kaj takega, česar bi si ne upal storiti v moji navzočnosti?« In kakor piše apostol Pavel: »Marveč zatiram svoje telo in ga usužnjujem, da bi, ko oznanjam drugim, sam ne bil zavržen« (1 Kor 9,27).

Druga misel pa je vzeta iz spisov svetega Ignacija Lojolskega: »V svojem življenju bi naj bili kakor angeli, ki nimajo nič več opravka sami s seboj in ki se popolnoma razdajajo v skrbi za zveličanje duš: noben poraz jim ne vzame poguma, vedno gredo naprej v svojem delu za blagor svojih varovancev, vedno vedri in zadovoljni. Saj vedno gledajo obličje Očeta, ki je v nebesih!«

Zatorej prosimo ob začetku novega pastoralnega leta: »Tvoji sveti angeli naj bodo pri nas in nas varujejo v miru in tvoj blagoslov naj bo vedno z nami.«