Tako kot je večkrat na naša, je nekoč, že mnogo prej, potrkalo tudi na Marijina vrata. Ne vem, kako si vi predstavljate prihod angela v Marijino življenje, jaz si ga vsekakor predstavljam kot prepih. Strašno je moralo zazebsti. Kajti tako je vedno, ko spustimo neznanca v svojo hišo. Ali otroka. Ali pa Boga, ko pride v naše življenje: ničesar ne pusti tako, kot je. Prevrača normalnost, razmetava lepo urejene in pospravljene stvari, spodkopava tisto, kar se nam zdi gotovo, obrača stvari narobe, povzroči, da zebe in vznemirja. Z njim v hiši ni miru. Poglejte, kaj je naredil Mariji. Življenje ji je obrnil na glavo. Njena brezskrbna mladost se je sprevrgla v popolno nepredvidljivost.
Zato smo ljudje kar malo »rezervirani« pri vabilu Boga v svoj vsakdanjik. Kar malo se bojimo dopustiti možnost, da ljubezen posuje vse, kar smo gradili, in vse, v kar smo verjeli. To pomeni Boga spustiti v svoj svet. Pustiti, da te zazebe lastno življenje. Pa ne zato, da bi zmrznil, temveč da bi začel iskati toploto.
Takšen je uvod v zgodbo svete noči, ki ni treba, da je samo tista božična. Tudi tale današnja ali letošnja noč, ki jo boste doživeli v vseh mogočih oblikah. Bog bo trkal na naša vrata z različnimi obrazi in prek različnih dogodkov. Želi si v naše življenje, da bi iz sterilne hiše naredil dom, da bi iz naših zabetoniranih prepričanj naredil prostor za človeka.
Velikokrat ne gre drugače, kakor da ruši vse, kakor da v naših življenjih naredi nered. Toda ne pozabimo na betlehemske razmere.
Nekaj, kar se zdi človeku »štala«, je v resnici bivališče Boga.
Tako kot na moja, je tudi na vsa vaša vrata potrkalo Gospodovo leto 2022. Naj bo »vetrovno«, blagoslovljeno!