SVOBODNA IN OSEBNA PRITRDITEV
Verujem v Boga … Bog se daje, ne da bi se vsiljeval. »Boga ni nikoli nihče videl« (Jn 1,18), pravi apostol Janez. Da bi ga našli, ga moramo iskati… Naše poznavanje Boga in naš jezik o Bogu sta omejena. Bog se daje, ne da bi se vsiljeval. Razodeva se vsakemu človeku, ki išče resnico in srečo. Človek na Boga lahko pozabi ali ga zavrne: toda Bog ga v želji, da bi človek našel resnično srečo, nikoli ne neha klicati.
Sveto pismo ne neha odklanjati lažnih bogov in nas osvobajati praznih malikov, da bi se približali edinemu resničnemu Bogu. Za kristjane je Bog eden, ima obraz, govori in deluje. Bog ima obraz Jezusa Kristusa, ki se imenuje Emanuel, kar pomeni: Bog z nami. Bog se izraža na številne načine, po dogodkih v zgodovini in v srcih ljudi. Razodeva se kot človekov poslednji smisel življenja. Vera je človekov odgovor Bogu.
VERUJEM
Latinska beseda credo pomeni verujem. Prvi pomen glagola verovati je zaupati nekomu, odtod zaupati, zaupati se, verovati.
Od svojih začetkov dalje je Cerkev postopoma razmišljala o vsebini vere. V teku stoletij, so na osnovi svetopisemskih besedil, obogatenih s pričevanji prvih krščanskih skupnosti, na koncilih oblikovali veroizpoved. Ta kratka besedila so povzetek tega, kar je treba verovati, poroštvo povezanosti in znamenje enotnosti.
Cerkev predlaga dve veroizpovedi: nicejsko-carigrajsko veroizpoved, ki podrobneje označuje božanstvo Kristusa in Svetega Duha in krajšo, apostolsko veroizpoved, ki je nastala konec prvega stoletja in besedo verujem uporablja v povezavi z vero v Očeta, Sina in Svetega Duha.