Kateheza: Zgodi se tvoja volja – pogumna molitev, polna gorečega zaupanja (Vir: Radio Vatikan)
Papež Frančišek je med sredino splošno avdienco, ki je potekala na Trgu sv. Petra, nadaljeval z razlaganjem očenaša in se posebej zaustavil pri molitvenem vzkliku »zgodi se tvoja volja«. Kot je dejal, ga je treba brati »v triptihu« z drugima dvema, in sicer »posvečeno bodi tvoje ime« in »pridi k nam tvoje kraljestvo«.
Božja volja
»Pred skrbjo za svet s strani človeka, imamo neutrudno skrb Boga do človeka in sveta. Ves evangelij odseva ta preobrat perspektive,« je sveti oče začel s katehezo. Grešnik Zahej spleza na drevo, ker hoče videti Jezusa, a ne ve, da je že mnogo prej Bog začel iskati njega. Ko prispe Jezus, mu pravi: »Zahej, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši« (Lk 19,5). In na koncu pove: »Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno« (Lk 19,10). Kot je pojasnil papež Frančišek, je to Božja volja, za katero prosimo, naj se zgodi, in je utelešena v Jezusu: »Iskati in reševati, kar je izgubljeno. In mi v molitvi prosimo, da bi se Božje iskanje dobro končalo, da bi se njegov univerzalni načrt zveličanja izpolnil. Najprej v vsakem med nami in zatem v svetu.«
Papež je zbrane na avdienci povprašal, ali so kdaj pomislili, kaj pomeni, da jih Bog išče. Res je, Bog išče mene, išče tebe; vsakega osebno. »Velik je Bog! Koliko ljubezni je v tem!«
Zveličanje človeka
Bog ni dvoumen. Ne skriva se za ugankami. Prihodnosti sveta ni načrtoval na nerazvozljiv način. Bog je zelo jasen. Če tega ne razumemo, tvegamo, da ne bomo dojeli smisla tretjega izraza očenaša. Sveto pismo je namreč polno izrazov, ki nam pripovedujejo o pozitivni Božji volji v odnosu do sveta. V Katekizmu katoliške Cerkve imamo zbirko navedb, ki pričujejo o tej zvesti in potrpežljivi božanski volji (glej KKC 2821-2827). Sv. Pavel v Prvem pismu Timoteju piše: »Bog hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice« (1 Tim 2,4). Brez sence dvoma je to Božja volja: zveličanje človeka, ljudi, vsakega med nami. Bog s svojo ljubeznijo trka na vrata našega srca, da bi nas pritegnil k sebi in nas za roko povedel k zveličanju. »Koliko ljubezni je v tem!«
Pogumna in bojevita molitev
Ko torej molimo »zgodi se tvoja volja«, nismo pozvani, naj hlapčevsko sklonimo glavo, saj nismo sužnji. Bog nas želi svobodne; njegova ljubezen nas osvobaja. Očenaš je namreč molitev otrok in ne sužnjev, otrok, ki poznajo srce svojega očeta in so prepričani, da je njegov načrt načrt ljubezni. »Gorje nam, če bi izgovarjali te besede in skomignili z rameni kot znamenje vdaje pred usodo, ki se nam upira in ki je ne uspemo spremeniti,« je poudaril papež. »Nasprotno, gre za molitev, ki je polna gorečega zaupanja v Boga, ki za nas hoče dobro, življenje, zveličanje. Je pogumna molitev in tudi bojevita, kajti v svetu je veliko, preveč stvarnosti, ki niso v skladu z Božjim načrtom.« Če parafraziramo preroka Izaijo, lahko rečemo: »Oče, tukaj je vojna, goljufija, izkoriščanje. A vemo, da nam Ti želiš dobro, zato te prosimo: naj se zgodi tvoja volja! Gospod, spremeni načrte sveta, sablje preoblikuj v pluge, sulice v kose, da se nihče več ne bo uril v veščini vojne.« Bog želi mir.
Bog lahko in hoče spremeniti stvarnost
Očenaš je molitev, ki v skladu z Očetovo voljo v nas prižge Jezusovo ljubezen, plamen, ki vodi v spreminjanje sveta z ljubeznijo. »Kristjan ne veruje v neizogibno usodo. V kristjanovi veri ni nič negotovega; je pa zveličanje, ki čaka, da se razodene v življenju vsakega moškega in ženske ter se dopolni v večnosti. Če molimo, je to zato, ker verjamemo, da Bog lahko in hoče spremeniti stvarnost z zmago dobrega nad zlom. In zato ima smisel poslušati Boga in se mu izročiti tudi v največji uri preizkušnje.«
Bog nikoli ne zapušča
Tako je bilo za Jezusa v vrtu Getsemani, ko je živel tesnobo in molil: »Oče, če hočeš, daj, da gre ta kelih mimo mene, toda ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi« (Lk 22,42). Na Jezusa pritiska zlo sveta, a se v zaupanju izroči oceanu ljubezni Božje volje. Tudi mučenci v svoji preizkušnji niso iskali smrti, ampak vstajenje. Bog nas iz ljubezni lahko popelje po težkih poteh, da doživljamo rane in boleče trne, a zapustil nas ne bo nikoli. Vedno bo z nami, ob nas, v nas. Za vernika je to prej gotovost kot upanje: Bog je z mano. Je ista gotovost, ki jo najdemo v priliki iz Lukovega evangelija, ki vabi k neprestani molitve. Jezus pravi: »Mar Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu? Bo mar odlašal? Povem vam: Hitro jim bo pomagal do pravice« (Lk 18,7-8).
»Takšen je Gospod, tako nas ljubi, tako nas ima rad,« je papež dejal ob koncu kateheze, zatem pa vse zbrane na splošni avdienci povabil, naj skupaj, vsak v svojem jeziku, molijo očenaš.
Več na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2019-03/kateheza-zgodi-se-tvoja-volja-pogumna-molitev.html