ZAČETEK POSTA
Pepelnica, sreda, 18. februar 2026
Na začetku posta smo. To je sveti čas – nova priložnost, da se vrnemo h Gospodu.
“Obrnite se k meni z vsem srcem … vrnite se h Gospodu, svojemu Bogu.” (Jl 2,12.13)
Tako nas nagovarja Gospod po preroku Joelu. Poklicani smo, da se podamo na pot in izkažemo čast svojemu Bogu, kajti sedaj je »milostljiv in poln usmiljenja, počasen za jezo in bogat v dobroti« (Jl 2,13).
Pot na goro ni vedno lahka. Da bi dosegli vrh, bodo potrebni napor, sodelovanje, zaupanje, odpoved in čas pa tudi veselje. Se upaš podati na pot in tvegati spreobrnjenje?
Četrtek, 19. februar 2026
V življenju pogosto stojimo pred izbirami, pomembnimi in manj pomembnimi. Izbire pa imajo posledice. “Glej, predložil sem ti danes življenje in srečo, smrt in nesrečo,” nam pravi Gospod po Mojzesu.
V čem sta življenje in sreča? Gospod nam jasno pove, da je življenje le z njim, v njem, v poslušanju njegovega glasu in izpolnjevanju njegovih zapovedi. Če bomo ljubili Gospoda, ga poslušali in mu zaupali, bomo blagoslovljeni. Oče nam pušča izbiro. Bomo izbrali blagoslov?
Petek, 20. februar 2026
Post, molitev in odpoved nimajo pomena, če ne mehčajo našega srca in nas ne naredijo bolj občutljive za bližnjega. Vstati moramo iz svojega udobja in lačnemu dati prostor pri svoji mizi, prezeblemu svoja oblačila, obupanemu pa svojo besedo in roko pomoči. Ljubezen je konkretna in nas mora obrniti v drugo smer, od skrbi zase k skrbi za bližnjega.
“Tedaj napoči tvoja luč kakor zarja, zdajci zacvete tvoje ozdravljenje, tvoja pravičnost pojde pred teboj”.
Post je sredstvo, cilj je spreobrnjenje srca.
Sobota, 21. februar 2026
Ko hodimo na goro, imamo pogled usmerjen proti vrhu. Tu in tam se spotaknemo, se utrujeni ustavimo ali celo zaidemo s poti. A pogled na vrh je ključen: daje nam moč, nas vrača na pravo pot in nam daje smisel.
I. POSTNI TEDEN
1. postna nedelja, 22. februar 2026
»Človek ne živi samo od kruha.«
Jezus v puščavi pokaže, da prava moč ne raste iz udobja, ampak iz zaupanja v Boga. Post ni tekmovanje v odpovedih, temveč vaja v svobodi. Ko se odpovemo nečemu majhnemu, npr. ekranu, slabi besedi ali sebičnosti, naredimo prostor za Boga in za druge. Majhna odpoved je korak dlje na poti, ki vodi k pravemu življenju.
Ponedeljek, 23. februar 2026
»Resnično, povem vam: kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmlajših bratov, ste meni storili.«
Dobro delo ni nekaj velikega in odmevnega, ampak nekaj konkretnega: pomoč sošolcu, prijazna beseda domá, obisk osamljenega. Ko delamo dobro, ne pomagamo le drugemu, temveč spreminjamo tudi sebe. Vsako dobro dejanje nas potisne stopničko višje na poti proti velikonočnemu cilju.
Torek, 24. februar 2026
Jezus nas uči, da molitev ni množica besed, ampak odprto srce. Bog ve, kaj potrebujemo, še preden prosimo. V postu si vzemimo čas, da se ustavimo: kratka molitev zjutraj, tišina pred spanjem, odlomek iz Svetega pisma. Molitev je kot vrv, ki nas vleče navzgor. Tudi takrat, ko smo utrujeni ali brez moči.
Sreda, 25. februar 2026
Odpuščanje ne pomeni pozabiti, ampak se odločiti, da ne bomo nosili zamere. Težko je narediti prvi korak, a prav ta osvobaja. Jezus nas vabi, da začnemo znova. Vsak dan. Ko odpustimo bratu, sestri, sosedu, sodelavcu, sošolcu ali sebi, se zmanjša teža v srcu. Odpuščanje je zahtevna pot, a vodi k notranji svobodi in miru.
Četrtek, 26. februar 2026
»Obrnite se k meni z vsem srcem, govori Gospod.«
Jezus nas spodbuja k zaupanju: naj prosimo, iščemo in trkamo, saj je Bog dober Oče, ki daje, kar nas vodi v življenje. Molitev ni le prošnja zase, ampak odpira srce za druge. Ko v molitvi sprejemamo Božjo dobroto, jo lažje podarjamo naprej – z dejanji, besedami in odnosi, ki gradijo.
Petek, 27. februar 2026
»Iščite, kar je dobro, in ne, kar je hudo.«
Jezus nas uči, da se pravičnost začne v srcu in odnosih. Besede, jeza in zamere lahko ranijo enako močno kot dejanja. Zato nas vabi, naj najprej poiščemo spravo – še preden darujemo Bogu. Ko naredimo prvi korak k drugemu, gradimo mostove in stopamo na pot življenja, kjer je Gospod z nami. Naredimo ta prvi korak: opravičimo se, ponudimo roko sprave in izrecimo lepo besedo.
Sobota, 28. februar 2026
»Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake Božje besede.«
Jezus nas uči, da prava moč raste iz ljubezni, ki presega logiko sveta. Ljubiti tudi tiste, ki nam niso všeč ali so nas prizadeli, je težko, a prav tu se rodi upanje. Ko zaupamo Bogu in naredimo majhen korak dobrote, postajamo podobni nebeškemu Očetu. Vsako tako dejanje nas vodi bližje cilju in spreminja naša srca.
II. POSTNI TEDEN
2. postna nedelja, 1. marec 2026
Gospod rešuje in je nad nami, nas spremlja in blagoslavlja. Nas pa tudi pošilja, da mu sledimo, da opogumljeni pričujemo o njegovi dobroti in delamo dobro. Kaj za nas v današnjem času predstavlja spremenjenje na gori? Kje črpamo moč, da hodimo za njim? Ali poslušamo njegov glas na samem, v tišini in molitvi?
Danes si vzemimo ta čas. Posvetimo svoj čas Gospodu pri sveti maši, v molitvi, zahvaljevanju in veselju, da smo lahko njegovi ljubljeni otroci in s tem pričevalci njegove ljubezni za druge.
Ponedeljek, 2. marec 2026
Greh nas oddaljuje od nas, drugih in od Boga. Božje usmiljenje in zvestoba nas opogumljata, da se spokorimo in si vedno znova izprašamo vest, ali smo dovolj usmiljeni do svojih bližnjih. Kako ravnamo z našimi otroki, sozakonci, starši, brati, sestrami, sosedi, sodelavci? Ali sta v nas obsojanje in obrekovanje? Ali znamo in zmoremo v ljudeh najti dobro ali vidimo le njihove napake?
Danes prosimo za odpuščanje in si izprašajmo vest. Pri redni spovedi se spovejmo svojih grehov. Milost prihaja z odpuščanjem.
Torek, 3. marec 2026
Dobro delati drugim, skrbeti za pravico in pomoč zatiranim – vse to beremo v Izaiju – je pot k zveličanju. Poslušati božjo besedo, jo ohraniti v srcu in obroditi sad, pa so besede evangelista Mateja, ki nas opogumlja, da ob dobrih delih ne smemo pozabiti na ponižnost in pravo držo služenja.
Danes razmislimo, kakšna so naša dobra dela in s kakšno držo skrbimo za druge. Je v nas tudi kaj potrebe po razkazovanju in potrditvi? Zavzemimo pravo držo miru in upanja kot bratje in sestre v Kristusu.
Sreda, 4. marec 2026
Prerok Jeremija doživlja ponižanje, krivico in škodoželjne naklepe nasprotnika, Jezus pa izdajo in obsodbo na smrt. V času preizkušenj in trpljenja prosimo za Gospodovo milosrčnost in usmiljenje.
Zaupajmo v njegovo pomoč. Zaupajmo, da je pot, po kateri hodimo, prava. Ob tem ne pozabimo na milost svetih zakramentov, ki nam jih Bog daje kot vidna znamenja njegovega posega in pomoči. Z njimi spreminjajmo svoje strahove v močno zaupanje in nemoč v varnost.
Četrtek, 5. marec 2026
Božja beseda nas vsak dan nagovarja in opogumlja za rojevanje sadu in življenja Gospodu po volji. Po božji podobi smo narejeni, da ob svojem času damo svoj sad. Kako je z našim branjem Svetega pisma? Ali se veselimo, da vsak dan lahko črpamo iz te zakladnice žive besede, ki nam je poslana za vsako še tako težko situacijo v našem življenju?
Ne pustimo, da naši udje ovenijo in da naš sad ne bo rodoviten. Vsak dan si vzemimo čas in radi preberimo, premislimo in udejanjimo, kar nam je posredovano.
Petek, 6. marec 2026
Spominjajmo se čudovitih božjih del, zahvaljujmo se za vse, kar je za nas storil Bog. Koliko priložnosti je bilo v našem življenju, ki smo jih zavrgli in nismo upoštevali Božjega glasu? Kolikokrat smo bili morda v nevarnosti, pa se je vse dobro izteklo? V današnji Božji besedi beremo o zvijačnih naklepih v odnosih.
Ustavimo se v premišljevanju in zahvaljevanju za vse, kar je Bog storil za nas, naše domače in bližnje. Blagoslovimo v mislih ali celo s križem na čelo vse, ki jih bomo danes srečali.
Sobota, 7. marec 2026
Bog pogosto izbere šibke in prezrte, da uresniči svoj načrt. Kolikokrat mi kot strokovnjaki, kot nekdo, ki se ima za nekaj več, presojamo vrednost nečesa ali nekoga in s tem povzročimo stisko?
Kolikokrat nas morda zavede moč, ki jo dobimo s položajem, denarjem?
Sv. Favstina Kowalska nas zaradi svojih videnj Jezusa spodbuja in želi, da poglobimo pobožnost k Božjemu usmiljenju.
Naj nas današnja prva sobota okrepi, zaveže k večji pravi ponižnosti in pritegne k češčenju Jezusovega in Marijinega srca.
III. POSTNI TEDEN
3. postna nedelja, 8. marec 2026
Ljudstvo je bilo tam žejno in tako je godrnjalo zoper Mojzesa: »Zakaj si nas izpeljal iz Egipta, da z žejo pomoriš nas, naše otroke in našo živino?« Mnogokrat se nehote znajdemo v preteklosti in iz tega ne moremo, ker nas ovirajo dogodki, ki se nam zdijo neverjetno lepi, uspešni in neponovljivi. Nato se zavemo sedanjosti in odkrijemo stvari, ki v nas povzročajo nezadovoljstvo in pritoževanje. Pritoževanje je toliko večje, kolikor večje je prepričanje, da smo se v preteklosti napačno odločili. Kaj sedaj? Najbolje je preprosto sprejeti sedanjost in se truditi, da postanemo gospodarji sedanjosti in ne živimo v preteklosti.
Ponedeljek, 9. marec 2026
In rekel je: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju.«
Jezus nas želi opozoriti na dejstvo, da imamo ljudje predsodke, najpogosteje do svojih bližnjih. Mogoče se najde kdo, ki je prepričan, da jih nima. Mislim, da bi iskanje človeka brez predsodkov bilo podobno misiji iskanja samoroga. Zato je zelo pomembno, da se tega zavedamo, ker nikakor ne smemo dovoliti, da nam prav predsodki krojijo življenje ali celo onemogočajo osebno rast in razvoj.
Torek, 10. marec 2026
Tedaj je pristopil Peter in mu rekel: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Vsi poznamo Jezusov odgovor: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.«
Jaz pa imam problem oprostiti že enkrat in to kljub temu, da je lahko odpuščanje drugemu največje darilo samemu sebi. Ko odpustimo, ne osvobajamo drugega, ampak sebe. Iz svojega srca odstranjujemo bolečino, iz svoje duše pa grenkobo in ustvarjamo prostor, kjer se lahko naseli mir. Odpuščamo zato, ker si zaslužimo notranji mir.
Sreda, 11. marec 2026
»Kdor bo torej kršil eno od teh, pa čeprav najmanjših zapovedi in bo tako ljudi učil, bo najmanjši v nebeškem kraljestvu.«
Osebno vidim v tem odlomku iz evangelija močno povabilo, da smo odgovorni za druge in drugim posredujemo nauk, ki smo ga tudi mi prejeli kot dar. Od tega, kako izpolnjujemo zapovedi, predpise in živimo po evangeliju, je odvisno naše zveličanje. Za dobro odločitev je potreben dober vzor, dober primer. Močnejša od naših besed so dejanja. Kakšen vzor smo okolici, v kateri živimo?
Četrtek, 12. marec 2026
»Poslušajte moj glas, tako bom vaš Bog in vi boste moje ljudstvo. Hodite po vsej poti, ki vam jo zapovedujem, da vam bo dobro!«
Skozi celotno Sveto pismo nas Bog neprestano kliče in vabi. Še več – želi, da postanemo del njegovega ljudstva, ljudstva, s katerim ima poseben odnos, ki ga posebno ljubi in varuje. Temu rečemo izvoljenost. Izvoljenost ni, ker nas Bog potrebuje in si želi našega spoštovanja in čaščenja. Izvoljenost izhaja iz posebne ljubezni, ki jo ima Bog do nas. Cilj Božje ljubezni pa je sila preprost, to je, da bi nam bilo dobro.
Petek, 13. marec 2026
Jezus zelo jasno pove, da sta najpomembnejši dve zapovedi: ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega. Zanimivo je, da pri ljubezni do bližnjega postavi tudi kriterij, merilo, ki pove, kako in koliko je treba ljubiti bližnjega. Merilo je ljubezen do samega sebe. Če hočeš vedeti, ali dovolj ljubiš bližnjega, moraš vedeti, ali dovolj ljubiš samega sebe. Če nimaš prave ljubezni do sebe, ne moreš imeti prave ljubezni do bližnjega. Zato egoizem ni prava ljubezen, ker ne dopušča, da bi imel rad druge. Imeti rad sebe je možno zgolj v ljubečem odnosu z drugimi.
Sobota, 14. marec 2026
Cestninar pa je stal daleč proč in še oči ni hotel vzdigniti proti nebu, ampak se je tolkel po prsih in govoril: »Bog, bodi milostljiv meni grešniku!«
Naša družba potrebuje več ponižnosti. Priče smo stalnemu poudarjanju svojih kvalitet, lastnih dosežkov, pretiranemu dokazovanju z materialnimi dobrinami. Ponižnost pa nam pokaže, kakšni smo v resnici – z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Ponižnost nas lahko nauči poštenosti, skromnosti, potrpežljivosti, hvaležnosti, poslušnosti in spoštovanja.
IV. POSTNI TEDEN
4. postna nedelja, 15. marec 2026
»Gospod pa je rekel Samuelu: ‘Ne glej na njegov videz ne na njegovo visoko postavo, kajti odklonil sem ga. Zares, Gospod ne vidi, kakor vidi človek. Človek namreč vidi, kar je pred očmi, Gospod pa vidi v srce.’« (1 Sam 16, 7) Človek se pogosto ustavi pri tem, kar je vidno na prvi pogled: pri vtisu, uspehu, moči. Bog pa vidi globlje – vidi srce. Kakšen je naš pogled? Kaj nam je pomembno?
Naj bo današnji dan priložnost, da v molitvi prečistimo svoj pogled in se učimo gledati nase in na druge z Božjimi očmi.
Ponedeljek, 16. marec 2026
»Gospod, slavim te, ker si me osvobodil.« (Ps 30, 1)
Veselje, ki ga daje Bog, ni površinsko. Rodi se iz hvaležnosti in zaupanja. Božja beseda nas vabi, da se odpovemo temu, kar nas utesnjuje, da si vzamemo čas za molitev, za druge in za dobra dela. Tako se srce osvobaja in veselje postaja globlje in resnično.
Torek, 17. marec 2026
»Bog nam je zatočišče in moč, pomoč v stiskah, vedno navzoča.
Zato se ne bojimo, ko se zemlja spreminja in se gore majejo v osrčju morja.«
(Ps 46, 2, 3)
Ko se vse maje in izgubljamo trdnost pod nogami, Bog ostaja. Ni oddaljen opazovalec, temveč navzoča moč. Ob nas. Vsak dan znova nas opogumlja z besedami: Ne bojte se!
Sreda, 18. marec 2026
»Ne čudite se temu; kajti pride ura, v kateri bodo vsi, ki so v grobeh, zaslišali njegov glas: in kateri so delali dobro, bodo vstali k življenju, kateri pa so delali hudo, bodo vstali k obsodbi.« (Jn 5, 28-29)
Današnja beseda nas vabi, da se ustavimo. Sprašuje nas po smeri našega življenja. Kam nas vodi to, kar živimo danes? Živimo z zavestjo, da smo ljubljeni in da je naše življenje dar? Če bi bil danes naš zadnji dan ali če bi imeli pred seboj le še leto dni – kaj bi spremenili? Božja beseda nas vabi, da že danes izbiramo to, kar vodi v večno življenje.
Četrtek, 19. marec 2026
»Ko se je Jožef zbudil iz spanja, je storil, kakor mu je naročil Gospodov angel.« (Lk 1, 24)
Jožef posluša in naredi. Brez velikih besed. Njegovo srce je odprto in zato sliši. V molitvi se tudi nam odpira prostor, kjer Bog govori tiho in jasno, kjer se znamo umakniti svojim idejam, pričakovanjem in ustaljenim vzorcem ter mu pustimo, da nas vodi.
Petek, 20. marec 2026
»Poglejmo, ali so njegove besede resnične, in preudarimo, kakšen bo njegov konec!« (Mdr 2,17)
Skušnjava je del našega življenja. Prihaja in preizkuša našo trdnost. Vedno znova smo postavljeni pred izbiro in nosimo odgovornost zanjo. A tudi ko pademo, nismo sami. Kristus se ni ustavil pred globino človeške krhkosti – šel je do dna, da bi nas od tam lahko dvignil. Njegova ljubezen je večja od naših padcev.
Sobota, 21. marec 2026
»Ko so nekateri iz množice slišali Jezusove besede, so govorili: ‘On je zares prerok.’ Drugi so rekli: ‘To je Kristus.’ Nekateri pa so govorili: ‘Menda vendar Kristus ne pride iz Galileje? Ali ne pravi pismo, da pride Kristus iz Davidovega rodu in iz mesta Betlehem, kjer je bil David?’« (Jn 40, 40-42)
Ob Jezusovih besedah se je množica razdelila. Vsak si je ustvaril svoje mnenje. V kateri množici bi se takrat znašli mi? Bi ostali pri dvomu, razlagi, na varni razdalji? Ali bi verjeli, da je Jezus več kot prerok – da vstopa v naše življenje? Božja beseda nas vabi, da se ne ustavimo pri razpravi, ampak se odločimo za odnos in zaupanje.
V. POSTNI TEDEN
5. postna nedelja, 22. marec 2026
(Rim 8,8–11; Jn 11,1-45)
Pred Lazarjevim grobom Jezus ne beži pred bolečino, temveč jo napolni z upanjem. Tam, kjer se zdi, da je vse končano, zazveni Božji klic k življenju. Postni čas odpira prostor za zaupanje, da Bog deluje tudi v naši nemoči. V tišini molitve se lahko dotaknemo tega, kar je v nas otrdelo. Iz tega srečanja raste nova občutljivost za bližino in sočutje do drugih.
Ponedeljek, 23. marec 2026
(Jn 8,1-11)
Tišina, ki jo Jezus ustvari med obtožniki in grešnico, razodeva globino Božjega usmiljenja. Besede obsodbe utihnejo, ostane povabilo k novemu začetku. Danes povabljeni, da odložimo kamne, ki jih nosimo v srcu. Molitev mehča notranje napetosti. V odpuščanju in razumevanju se odpira prostor, kjer se človek ne reducira na napake, temveč ponovno zadiha.
Torek, 24. marec 2026
(Jn 8,21-30)
Jezus govori o veri, ki zahteva odločitev. Brez odnosa z Bogom človek izgublja smer. Postni čas je klic k poglobitvi vere in osebni odgovornosti. Odpovejmo se ravnodušnosti. V molitvi iščimo resnico, ki osvobaja. Z iskrenostjo in zvestobo v odnosih pričujmo, da vero živimo v vsakdanjih dejanjih.
Sreda, 25. marec 2026
(Lk 1,26-38)
Marija posluša, sprejme in zaupa. Njena odprtost ni brez vprašanj, a je polna razpoložljivosti. Postni čas vabi k podobni drži srca. V molitvi se človek uči poslušanja Božje besede, ki pogosto prihaja tiho. Odpoved nadzoru odpira prostor za presenečenje. Iz take notranje drže raste nežnost do drugih in pripravljenost služiti brez hrupa.
Četrtek, 26. marec 2026
(Jn 8,51-59)
Jezus govori o besedi, ki vodi v življenje. Ne obljublja lahke poti, temveč globok smisel. Postni čas usmerja pogled onkraj minljivega. V tišini molitve se razkrivajo navezanosti, ki jemljejo notranji mir. Ko se človek od njih počasi poslovi, se v odnosih rodi več zvestobe, potrpežljivosti in spoštovanja – znamenj življenja, ki ima globlje korenine.
Petek, 27. marec 2026
(Jn 11,45-57)
Jezus ostaja miren sredi nerazumevanja. Njegova zvestoba Očetu ni glasna, je pa trdna. Postni čas nas vabi k podobni notranji drži. Molitev utrjuje srce, da vztraja v dobrem tudi brez priznanja. Dobra dela, storjena v skritosti, in potrpežljivost v odnosih postajajo prostor, kjer se vera prevede v življenje.
Sobota – 28. 3. 2026
(Jn 11,45-57)
Ob Jezusovi bližini se razodevajo različne poti: vera, strah, preračunljivost. Postni čas je čas notranjega razločevanja. Molitev pomaga, da se srce umiri in se odloči za zaupanje. Odpoved strahu odpira prostor miru. Iz te drže se rojevajo dejanja sprave in tiho veselje, ki ne izhaja iz gotovosti, temveč iz zaupanja v Boga.
VI. POSTNI TEDEN
6. postna, cvetna nedelja, 29. marec 2026
»Nato je šel k učencem in videl, da spijo. Rekel je Petru: ‘Tako torej, eno uro niste mogli ostati budni z menoj? Ostanite budni in molíte, da ne pridete v skušnjavo!’«
Jezus je speče učence v vrtu Getsémani pokaral in jim naročil, naj molijo z njim. Molitve ni predstavil kot možnost, temveč kot nujnost. V rutini in hrupu vsakdanjega življenja premnogokrat zaspimo, pozabimo na nujnost molitve za zveličanje in na to, da se lahko zgodi njegova volja. Bedimo z Jezusom, molímo – zase, za druge, za ta ubogi svet.
Ponedeljek, 30. marec 2026
»Napravili so mu tam gostijo in Marta je stregla /…/ Marija je vzela funt dragocenega olja iz pristne narde in je mazilila Jezusu noge …«
Jezusa so v Betaniji, v Lazarjevi hiši, nadvse lepo sprejeli. Juda je dragocenemu mazilu nasprotoval. Menil je, da bi morali raje darovati ubogim. Jezus, zavedajoč se svoje usode, je odvrnil: »Uboge imate vedno med seboj, mene pa nimate vedno.« Ne skoparimo s svojimi darovi in pozornostjo. Vsak dan (se) darujmo – ne le bližnjim, temveč tudi ubogim, ki so vedno med nami.
Torek, 31. marec 2026
»Jaz pa sem si rekel: ‘Zaman sem se trudil, za nič in brez koristi sem potratil svojo moč.’ Toda pri Gospodu je moja pravica in pri mojem Bogu moje plačilo.«
Verjetno se nam pogosto zdi, da se trudimo brez uspeha, da ni odziva, kot bi ga želeli. Marsikdaj bi najraje kar odnehali, se predali malodušju, užitkom in lenobi, zlasti ko smo obteženi z obveznostmi. Vendar zaupajmo, da je naše resnično plačilo pri Bogu, saj on zaupa v nas. Zato vztrajajmo v trudu za dobro – ne glede na trenutni rezultat.
Sreda, 1. april 2026
»Jaz se nisem upiral, nazaj se nisem umaknil. Svoj hrbet sem nudil njim, ki so me bíli, svoje lice njim, ki so mi pulili brado, svojega obraza nisem skril sramotenju in pljunkom.«
Ob besedi ‘odpoved’ bržkone najprej pomislimo na odpoved materialnim dobrinam, ugodnostim ali užitkom, sploh med postom. Toda odpovedujemo se lahko tudi obrambnim reakcijam, ki poglabljajo konflikte v medosebnih odnosih. Neskončno težko se je ne odzivati na poniževanja, krivice in jezo drugih, a to je edino, kar je zares zdravilno.
Veliki četrtek, 2. april 2026
»Duh Gospodov je nad menoj /…/ Poslal me je, naj oznanim jetnikom prostost in slepim, da spregledajo, da zatirane pustim na svobodo, da oznanim leto Gospodove milosti.«
Jezus je v Nazaretu – v kraju svojega odraščanja – zbranim v shodnici oznanil, da prinaša blagovest ubogim. S svojimi dejanji in besedami je vse življenje učil odpuščanja in nas k temu spodbudil tudi v molitvi Očenaš. Vsak dan znova se trudimo odpuščati drugim, najsi bodo male ali velike stvari. Začnimo pa v svojem ‘Nazaretu’, pri svojih najbližjih.
Veliki petek, 3. april 2026
»… in takoj je pritekla kri in voda. Tisti, ki je videl, je pričeval in njegovo pričevanje je resnično. On ve, da govori resnico, da bi tudi vi verovali.«
Jezus se je iz brezmejne ljubezni kot žrtveno jagnje daroval za vse nas v odpuščanje naših grehov. Vojak, navzoč ob križanju, je takoj pričeval. Tudi mi v preprostosti svojih dejanj pričujmo in oznanjujmo Jezusovo ljubezen, njegovo odrešenjsko sporočilo – kot je rekel sv. Frančišek Asiški, čigar leto praznujemo: »Vedno oznanjajte evangelij, če je treba, tudi z besedami.«
Velika sobota, 4. april 2026
»Angel pa je nagovóril ženi: ‘Ne bojta se! Vem, da iščeta Jezusa, križanega. Ni ga tukaj. Vstal je, kakor je rekel! /…/ Hitro pojdita in povejta njegovim učencem: Vstal je od mrtvih!’«
Resnično veselje se ne zgodi sámo od sebe niti ga ni moč ustvariti na silo. Začne se s ponižno molitvijo, prošnjo, nadaljuje z dobrimi deli, skrbjo za druge, predvsem za uboge, kali se skozi vztrajno prizadevanje za dobro, odpoved svojim togostim in vsakodnevno odpuščanje, nazadnje pa se rodi in množi takrat, ko veselo oznanilo delimo z drugimi.
(Vir: https://www.karitas.si)