V postni čas vstopamo s strogim postom, kar pomeni, da se samo enkrat v dnevu najemo do sitega in se poleg tega odpovemo mesu ter mesnim jedem (k zadržku od mesa smo povabljeni vse petke v letu). Vendar pa je odpoved hrani le ena od oblik spokornosti. V postnem času smo povabljeni tudi k poglobljeni molitvi, premišljevanju Jezusovega trpljenja, branju Svetega pisma, udeležbe pri sveti maši, odpovedi kave, alkohola, kajenja, televizije, pametnih naprav, pomoči bolnikom, ostarelim in osamljenim idr.

Varujmo se skušnjave, da bi ta dejanja postala sama sebi namen. Namen posta ni hujšanje, dokazovanje sebi in drugim kaj zmorem ali pa zadnji modni trend. Ne obremenjujmo bližnjih z našimi odločitvami glede posta.

Post je duhovna pot in pravi smisel postne spokornosti je, da Bogu ponovno izročimo svoje srce, da bi ga On lahko na novo oblikoval in ga napolnil s svojim Duhom. Zato ne čakajmo in ne iščimo izgovorov. Vstopimo v postni čas svobodno, iskreno in z veseljem.

Jezus tu ne govori samo o postu – govori tudi o miloščini in molitvi. Skozi vrstice opozarja na nevarnost, da post, molitev in miloščina ne bi postali nekakšno dejanje samoodkupitve pred Bogom, tako kot to delajo pogani, ko izvajajo različne, tudi zelo bizarne daritve, da se jezni bogovi pomirijo. Pri logiki postave pa je pravzaprav zelo podobno: če izpolnjujem to in to, če zmolim na dan to in to, si zaslužim nebesa. Vendar si nebes realno nihče od nas ne zasluži. Tako kot pri molitvi tudi pri postu ni magije – neko dejanje ne bo učinkovalo samo po sebi. Prinaša pa milost, če to storimo iz srca. Naša dejanja morajo torej odsevati naše notranje razpoloženje, kajti Bog vidi na skrivnem. Torej ni nobene potrebe, da svoja dejanja javno razglašamo naokoli.

Pravzaprav bi lahko rekli, da šele takšno, “prikrito” postenje, ki ima duhovno dimenzijo, daje prave sadove. Zagotovo ni nič narobe, če imamo ob začetku postnega časa načrte, da se bomo odpovedali tej in tej razvadi. A če se postimo s srcem, je takšen post slavljenje Boga, zahvala za Božjo dobroto – tudi s pomočjo odpovedovanja. Telesni post molitev naredi popolnejšo – kdor se posti, bolje moli, a kdor moli, se lažje posti. In prav ob telesni slabotnosti ob postu se začnemo bolj odpirati Božji milosti. Zato nas Jezus vabi, da izkoristimo to milost posta. Morda že iz solidarnosti do trpečih bratov in sester.

(Vir: https://portal.pridi.com)