Molitev rožnega venca je zelo velikega pomena. Pri rožnem vencu gre za veliko skrivnost osebnega odnosa med človekom, ki moli, in Bogom, ki želi priti v stik z njim. Taka molitev je v resnici dejanje ljubezni. Rožni venec odkrijemo kot odlično ustno in premišljevalno molitev. Sestavljena je iz Božje besede. Božja beseda je učinkovita, ostrejša kot vsak dvorezen meč, in prodira do globine srca. Ob ponavljanju rožnega venca, ki je lahko zelo blagodejno, je navzoča celotna zgodovina našega odrešenja, in sicer na preprost, a nadvse globok način, iz katerega lahko zajema prav vsak človek ne glede na izobrazbo. Božja ljubezen, ki je učlovečena v odrešenjski zgodovini, ki ji pri desetkah rožnega venca sledimo, namreč presega vsako izobrazbo, saj jo lahko sprejme in začuti le ljubezen. Tudi po vztrajni in redni molitvi rožnega venca lahko Bog na Marijino priprošnjo nakloni milost stalne molitve, življenja v nenehnem zavedanju Božje navzočnosti.
Vsak član Živega rožnega venca moli na dan eno desetko: Oče naš, desetkrat Zdrava Marija, nato Slava Očetu in Jezus odpusti nam. Ves mesec ostane skrivnost ista, da jo bolj premišljuje in se poglobi v njenem posnemanju. Tako dvajset članov moli po eno desetko in seštevek vseh so vsak dan izmoljene vse skrivnosti rožnega venca. Ko se začne drugi mesec, vzame naslednjo skrivnost. Kdor moli prvo skrivnost, moli pred desetko vselej Vero in tri Zdrave Marije s prošnjami: – ki nam poživi vero, – ki nam utrdi upanje, – ki nam vžgi ljubezen.
Živi rožni venec je po nekaterih župnijah razvit samostojno, po drugih pa se povezujejo z Brezjami, kjer molitev vodi pater Leopold Grčar. Ni pomembno, kje si član Živega rožnega venca, pomembno je le, da si v posamezni roži vključen z molitvijo istega namena. Četudi ima župnija v več rožah svoj namen, je vedno ena od rož tista, ki moli za nove duhovne poklice. Živi rožni venec, ki ga vodi pater Leopold Grčar, že vključuje tudi molitev za nove duhovne poklice in za svetost poklicanih.
Dvajset članov skupaj se imenuje »roža«, dvajset rož je »rožni grm«, dvajset rožnih grmov je »Marijin vrt«.
V Kosezah se molivci – zdaj jih je šestdeset, kar je dovolj za tri rože – zberejo vsako prvo soboto pri sveti maši in po njej na krajšem srečanju, kjer prejmejo namen in skrivnost molitve naslednjega meseca. Vsak mesec se molitveni nameni za posamezno rožo spremenijo. Vsakdo lahko pred prvo soboto v mesecu poprosi gospoda župnika, da posamezna roža moli po njegovem namenu, če je nujno, pa takoj. Ena roža vedo moli za duhovne poklice.
Zbiramo pa tudi že sodelavce za četrto rožo – svojo pripravljenost povejte g. župniku.
