Velika noč

ZAČNE SE PRI MIZI

Velika noč se začne pri mizi, pri naši domači mizi. Vemo, kam se usesti, vsak od nas ima svoj prostor. Vsak. Lačen. Reven. Sam. Starejši ko sem, bolj ko sem lačen, bolj razumem: lačen sem ljubezni, ne kruha.
Ker potrebujem ljubezen, potrebujem pozornost, potrebujem občutek, da sem slišan in sprejet. Da sem ljubljen takšen, kakršen sem. Samo to me lahko nahrani.

Zato se velika noč začne pri mizi. Ta miza je Jezus. Okrog nje se zberemo grešniki vseh vrst, izdajalci, strahopetci, nezvesti prijatelji, morilci, poraženci in ranjenci v življenjskih bojih in preizkušnjah.
Vsakomur je namenjen prostor ob tej mizi, vsi smo dobrodošli, saj mize ne potrebujejo siti, temveč lačni ljudje. In tako nam Gospod daje jesti. Zbere nas skupaj, vse za isto mizo.
Da nam priložnost, da se srečamo. In ko se ob mizi srečamo, nam Gospod postane hrana. Njegov kruh in vino, ki smo ju lačni, so za nas bratje in sestre ob isti mizi.
Prav tisti morilci, izdajalci, grešniki vseh vrst, ki sedijo ob isti mizi kot jaz, ob Gospodu.

Tako me Gospod hrani, ko mi podari družino, vsakega človeka mi postavi za brata in sestro ob isti mizi. In zato me pri tej mizi vedno znova umiva, da bi v vsakem človeku videl brata in sestro.
Ne morilca, ne izdajalca, ne opravljivca, ne dolžnika, ampak brata in sestro. Preživimo lahko samo tako, da ostanemo pri tej mizi, da se k njej vedno znova vračamo.

Saj vemo: razlomil je kruh in jima ga dal. Odprle so se jima oči in sta ga spoznala. Vrnila sta se v Jeruzalem in pripovedovala, kako sta ga spoznala po lomljenju kruha (prim. Lk 24).

Aleluja, Gospod živi! Vstal je od mrtvih in se prikazal Kefu in še mnogim bratom …
Tudi tebi se želi! Aleluja!

Zvonko, Franci, Štefan in Igor z župnijskimi sodelavci

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, ker ta dan praznujemo največji čudež in temelj naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Letos bomo veliko noč obhajali 9. aprila 2023.

Na začetku je bilo velikonočno izkustvo izkustvo srečanja: razkropljenim in prestrašenim učencem velikega petka se prikaže Jezus kot živ (prim. Apd 1,3). Grob, kraj smrti, z vstajenjem postane kraj upanja; ni več prostor, okrog katerega bi se zbirali, ampak kraj, na katerem se vse šele začenja. Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje. Odrešenje odpira možnost za uresničitev posameznikove osebne svobode, s pomočjo katere lahko človek v polnosti živi prejete talente ter dokazuje, da je življenje z Bogom močnejše od smrti.

Jezus je v svojem zemeljskem življenju večkrat napovedal svojo smrt in vstajenje od mrtvih, ki bo pomenila osvoboditev od brezupnega položaja človeka v končnem zemeljskem življenju. Jezusova obuditev od mrtvih opredeli zgodovino sveta kot poslednjo zgodovino, ki skriva v sebi pričakovanje novega stvarstva. Kristus vstane in zavzame dejaven odnos do svoje zgodovine in zgodovine tistih, za katere se je daroval v smrt. Velikonočni dogodek je zmagoslavje svobode, milosti in ljubezni.

Kristjani verujemo v Jezusovo vstajenje zaradi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost. Dva učenca na poti v Emavs sta ga prepoznala po lomljenju kruha (prim. Lk 24,13–35).

Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere, ki je presežni Božji dar. Čeprav k razumevanju verske resnice pripomorejo številni materialni dokazi, je vera v Kristusovo vstajenje sad vzgoje in osebne duhovne poti. Po starodavni slovenski navadi po župnijah potekajo vstajenjske procesije z Najsvetejšim v različnih oblikah v jutranjih urah.

Aleluja

Velika noč je praznik veselja in upanja. Veselje kristjani izražamo z vzklikom aleluja, ki izhaja iz hebrejskih besed hallelu in Yah, kar pomeni: slavite Jahveja, to je Boga. Alelujo pojemo pred evangelijem, ki je veselo oznanilo. Aleluja je star bogoslužni vzklik v čast in hvalo Jahveju, ki se pogosto nahaja na začetku in na koncu psalmov.

Veselje ob veliki noči je težko izraziti z eno samo besedo, zato se beseda aleluja večkrat ponavlja kot refren. Pred največjim Jezusovim čudežem, vstajenjem od mrtvih, človeške besede ne zadoščajo. Petje aleluje je podobno vriskanju planinca v gorah, ki se na tak način veseli čudovitega sončnega vzhoda. Občutij srca ne izpove z besedami, ampak jih izrazi z vriskanjem. Podobno se zgodi kristjanu: ob pogledu na Sonce – Jezusa Kristusa, ki je vzšlo nad temo velikega petka, ne najde pravih besed. Ostane mu samo jecljajoča, začudena, vesela aleluja.

Staro ime za veliko noč je pasha, ki pomeni prehod v Božje mesto, na čigar ulicah se poje aleluja (prim. Tob 13,18). Pride ura, ko bo tudi v temine našega življenja posijalo neminljivo sonce in bomo peli večno alelujo.

Velikonočni ponedeljek

Na velikonočni ponedeljek želimo kristjani utrditi našo vero v vstalega Jezusa tako, da veselo novico o vstajenju delimo s prijatelji in se skupaj z njimi veselimo. Kakor sta učenca na poti v mesto Emavs razpravljala o Kristusovem vstajenju in ga prepoznala po lomljenju kruha, tako smo kristjani povabljeni, da živimo veliko noč v vsakdanjem življenju s spominjanjem na zmago življenja. Zaradi letošnje epidemije tradicionalni obiski na ta dan odpadejo in jih lahko nadomestimo s klicem ali prazničnim sporočilom.

Velikonočna pripoved